KADROVANJE

Integracija dobrega počutja v delovno okolje kot pomemben gradnik organizacijske strategije

Številna podjetja že leta vzpostavljajo in izvajajo posebej zasnovane programe s ciljem zagotavljanja dobrega počutja zaposlenih na delovnem mestu, od osnovnih programov kot so promocija zdravja pri delu do posebnih programov, ki naslavljajo delovno srečo, ter izboljšanje tako fizičnega kot duševnega zdravja zaposlenih.



5. 5. 2022

Dobro počutje je pomemben dejavnik pri doseganju osebnih
ciljev zaposlenih, zadovoljstva, sreče in učinkovitosti zaposlenih, in je kot kažejo raziskave, ključen dejavnik pri
doseganju konkurenčne prednosti in dobrih poslovnih rezultatov organizacije[1].

Zaposleni, ki se dobro počutijo so:

bolj učinkoviti,
ustvarjalni,
lažje
sprejemajo spremembe in se spopadajo z negotovostjo,
bolje se soočajo s
stresnimi situacijami in so bolj zdravi.

Čeprav je
dobro počutje zaposlenih v številnih organizacijah visoko na prioritetni
lestvici tako globalno kot v Sloveniji, globalne raziskave še vedno kažejo da
je zavzetih le petina zaposlenih, tretjina zaposlenih na globalnem nivoju se
počuti uspešne in zadovoljne (evropsko in slovensko povprečje se giblje okrog
50%)[2],
in več kot 80% zaposlenih se sooča s stresom na delovnem mestu[3].

Ocena zadovoljstva in uspešnosti po regijah in globalno (vir: Gallup, State of Global Workplace: 2021 Report)

Ali to
pomeni da obstoječi programi in strategije dobrega počutja ne delujejo?

Področje
dobrega počutja na delovnem mestu je dokaj novo področje, na razvoj katerega
močno vplivajo dejavniki in izzivi s katerimi se soočamo kot družba, organizacija
in posamezniki.

Po eni strani živimo v enem od najbolj vznemirljivih časov v
zgodovini človeštva, kjer eksponentni razvoj tehnologije (umetna inteligenca,
avtonomna vožnja, blockchain..), ki povzroča disrupcijo v tradicionalnih
industrijah kot so bančništvo, avtomobilska industrija, oskrbovalne verige,
prinaša hitre spremembe.

Po drugi strani, smo že nekaj časa priča negotovosti,
ki s sabo prinaša nepredvidljivost, stres, ekonomske, fizične, čustvene in
duševne izzive.

V središču vsega tega smo ljudje in organizacije, ki se morajo
nenehno prilagajati hitrim spremembam, postati bolj agilne in odporne.

Vse te
spremembe se dogajajo s hitrostjo, ki jo naši možgani težko razumejo. Navajeni
smo razmišljati o rasti in spremembah linearno in predvidljivo, in ne s
nepričakovano hitrostjo kot smo priča trenutnemu razvoju.

Vse to se odraža v
tem kako funkcioniramo kot posamezniki v svojem ožjem in širšem okolju (kako
komuniciramo, ustvarjamo, delamo, nakupujemo, spreminjamo navade), ter kako vsi
ti dejavniki vplivajo na naše celostno počutje in počutje tistih, ki nas
obkrožajo.

Veliko je govora o iskanju ravnovesja med delovnim in zasebnim
življenjem. V realnosti to izgleda kot da nenehno balansiramo na tenki vrvi, ki
povezuje delovno in zasebno okolje. Če si to nenehno balansiranje vizualiziramo
postane to opravilo kar strašljivo in stresno. Ljudje smo celostna bitja. S
svojimi vrednotami, prepričanji, mislimi, čustvi, počutjem, zanosom in energijo
celostno delujemo tako v domačem kot delovnem okolju. Bolj kot iskanju
ravnovesja, je potrebno pozornost nameniti dopolnjevanju teh dveh sfer za
doseganje vrhunskega potenciala posameznika in organizacije.

Dobro
počutje obsega:

fizično,
duševno,
čustveno,
finančno,
profesionalno in
socialno
počutje in kot tako tvori celostno izkušnjo posameznika.

In prav celostno počutje posameznika in njegov potencial je osnova za razvoj strategij dobrega počutja in integracijo le teh v delovno okolje. S tem dobro počutje ni le sredstvo za dosego cilja, temveč postane cilj samo po sebi.

Zavzetost in zadovoljstov na globalni ravni (vir: Gallup, State of Global Workplace: 2021 Repot)

Spodbujanje dobrega počutja je odgovornost organizacije in posameznika

Razvoj
dobrega počutja je dolga razvojna pot, z veliko učenja, komunikacije in
sodelovanja. To je nenehen proces, ki vključuje vse zaposlene. Čeprav
univerzalnega recepta ni, je za uspeh razvoja dobrega počutja pomembno začeti s
širšo sliko organizacijske kulture, njenim poslanstvom, vrednotami, skupnimi
prepričanji. Brez pozitivne organizacijske kulture kot nosilca celotnega
procesa, podjetja tvegajo, nepovezano mešanico neučinkovitih rešitev.

Pomembna
je transparentna komunikacija na vseh nivojih in skrbno poslušanje potreb
zaposlenih v realnem času (če ne poznamo dejanskih izzivov zaposlenih, težko
najdemo pravo rešitev). Spodbujanje varnega okolja in podpiranje vključujoče
kulture je ključnega pomena.

Ljudje smo si različni, imamo različne potrebe in
preference, ki se skozi čas spreminjajo, vendar si vsi želimo urejenega
delovnega okolja, v katerem se počutimo dobro, v katerem lahko rastemo, se
izpopolnjujemo in razvijamo svoj potencial. Ključno vlogo imajo neposredni
vodje, ki so dostopni, znajo prisluhniti in ustvariti psihološko varno okolje, v
katerem se lahko člani tima zaupajo in delijo svoje izzive. Na ta način se
krepi tudi čut za pripadnost in skrb za dobro počutje sodelavcev.

Kot
posamezniki se zavedamo, da svoj potencial ne izkoriščamo optimalno. V veliki
meri je naše dobro počutje odvisno od tega, kako ravnamo s svojim telesom in
kako skrbimo za svoje fizično in duševno zdravje.

Sami lahko naredimo veliko,
ko poskrbimo za osnove kot so redno gibanje, ustrezna prehrana, dovolj spanca,
obvladovanje stresa in kognitivne izzive.

Vsi ti elementi so pomembni za
regulacijo hormonov in ostalih snovi, ki nam omogočajo optimalno funkcioniranje
in zvišujejo odpornost. Ravnovesje le teh je osnova dobrega počutja.

Podjetja z
različnimi programi in s pomočjo tehnoloških rešitev, lahko podprejo in
spodbujajo zdrave navade pri svojih zaposlenih.

To so lahko:

aplikacije z
vsebinami kot so spodbujanje zdrave prehrane, tehnike sproščanja,
ter dodatne vsebine,
ki nam pomagajo pri obvladovanju stresa in krepitvi odpornosti.

Izzivov pri
integraciji dobrega počutja v delovno okolje je veliko. Potreben je strateški
in celoviti pristop, s katerim lahko vsaka organizacija tlakuje svojo pot. Pomen
dobrega počutja v podjetju ni pogojen z velikostjo podjetja ali industrijo, v
kateri deluje.

To dokazujeta tudi primera podjetij Optiweb, Škofja Loka in
Deloitte US, kjer so z oblikovanjem strateške funkcije kot je Chief Happiness
Officer (Optiweb) in Chief Wellbeing Officer (Deloitte) vzpostavili temelje za
integracijo dobrega počutja v delovno okolje.

V obeh podjetjih izhajajo iz
povezovanja, aktivnega sodelovanja vseh deležnikov, ter ustvarjanja varnega
okolja, v katerem zaposleni lahko izrazijo svoja pričakovanja, želje, skrbi in
morebitne stiske.

Eden od
prvih korakov je vsekakor zaznavanje utripa med zaposlenimi in njihovih potreb.
Kot že omenjeno, vsi smo si različni in se tudi naše potrebe razlikujejo.

Povezovanje zaposlenih v neformalne skupine s posebnimi interesi ali
okoliščinami, kot so npr. starši, ki skrbijo za majhne otroke, v katerih si
zaposleni delijo izkušnje in potrebe, je ena od možnosti s katero dobimo
vpogled v njihove izzive in potrebe. Že tovrstno sodelovanje v skupini tvori
podporno skupnost, ki prispeva k boljšemu počutju.

Redno merjenje utripa
dobrega počutja lahko izvajamo s kratkimi “Pulse” anketami (5-10 vprašanj), v
katerih zaposleni opredelijo trenutne izzive. Seveda moramo poskrbeti, da
pridobljene informacije evalviramo in uporabimo za oblikovanje ustreznih
rešitev, ki bodo v pomoč zaposlenim.

Podjetja
spoznavajo, da je potrebno poudariti človeško plat in vlagati v odnose, ki
spodbujajo zaupanje in izboljšajo počutje zaposlenih. Organizacije, ki
bodo integrirale dobro počutje v načrtovanje delovnega okolja, ne glede na
njegovo obliko (na lokaciji podjetja, v distribuiranim ali hibridnem načinu
dela), bodo zgradile trajnostno prihodnost, kjer se bodo zaposleni počutili
dobro in delali po svojih najboljših močeh za skupno dobro.

Jasminka Mitrović, Svetovalka za dobro počutje na delovnem
mestu

Jasminka.mitrovic@consult-ml.com

[1] Krekel
et. al, Employee Wellbeing, Productivity and Firm Performance (2019)

[2] Gallup,
State of Global Workplace: 2021 Report

[3] 2019
Cigna 360 Well-Being Survey